Končno sem zaprla kovček, stlačila vanj več, kot potrebujem, in odfrčala na zasluženi dopust. Vožnja z avtobusom do Benetk, kjer nas je čakala plavajoča lepotica Lefka Ori, je minevala hitro, saj sem bila povsem zasanjana. V pričakovanju nepozabnih počitnic sem si, udobno zleknjena na avtobusnem sedežu, v mislih že predstavljala lesketajoče se Jonsko morje, po katerem razposajeno čofotam in si hladim pregreta stopala.
Nato sem se z mislimi preselila stran od romantične podobe grške obale in se že v naslednjem trenutku znašla v strastnem objemu postavnega domačina. Mmm… Visok, temnopolt, črni vranji lasje (seveda ne preveč kosmat) … Oh, ta domišljija!
Na srečo je poleg mene sedela prijateljica Marta, ki me je hitro prizemljila s svojim kramljaškim razpoloženjem. Upam, da najin krohot ni preveč motili spečih sopotnikov – v nasprotnem primeru, se jim na tem mestu globoko opravičujem.
Pred odhodom sva imeli še obvezno fotografiranje za »arhiv«, da bova opremljeni z jasnim dokazom krfsko zagorele polti, ko se vrneva v pusto Ljubljano. Že vidim prijateljice, kako mi bodo zavidale …
Plavajoči hotel
V Benetkah smo se vkrcali na ladjo kolosalnih razsežnosti. Prav vsak član naše popotne skupine je že na pomolu z vznemirjenjem in občudovanjem zrl na naše morsko domovanje naslednjih 24 ur. Navdušenje se je nadaljevalo tudi z ogledom njene notranjosti. Čeprav sem sama že po naravi precej zahtevna in natančna, pa se nad ladijskim udobjem res nisem mogla pritoževati.
Bazen me je mamljivo vabil na osvežitev, saj je sonce že močno pripekalo in prav lenobno sem se sprehajala po palubi. Pri tem je moj nos kaj hitro izvohal, na katerem koncu je kuhinja s tradicionalno grško in mednarodno kuhinjo.
Njamij, se mi že cedijo sline in slišim krulež v svojem želodcu. Z Marto sva bili enotnega mnenja, da je treba takoj začeti živeti v »velikem slogu grškega življenja« in tako sva si za začetek privoščili musako.
Kaj vse smo počeli na ladji?
Moj radovedni duh me je gnal naprej po ladji in tako sem svojo ekspedicijo nadaljevala z odkrivanjem ladijske ponudbe.
Moram priznati, da sem bila prav prijetno presenečena, saj se je pred mano razprostiralo pravo mesto v malem. Tu je bil velik, miren bar s prijaznim osebjem, ki te, kot sem sama preizkusila, ne gleda grdo, če nič ne piješ, ampak samo gledaš tv.
Ladja ima tudi svojo lastno trgovino, ki je posebej dobrodošla za vse tiste, ki se želijo že takoj založiti s spominki in drugimi drobnarijami. Bolj avanturistični so hitro odkrili tudi kazino, ki vabi na preizkus sreče. Sama sem se mu, vedoč, da s takimi rečmi v življenju pač nimam sreče, izognila in se raje podala v diskoteko.
Z Marto sva preplesali vso dolgo nočno pot čez Jadransko morje ob živahnih ritmih grške tradicionalne in moderne glasbe. Ko sva se prijetno utrujeni odločili za zaslužen počitek, sva se podali kar na palubo. Naj se vidi najina mladost in neobčutljive kosti! Zabave kot palubni potnik vsekakor ne gre zamuditi.
Sicer sva imeli na izbiro tri možnosti nastanitve: najenostavnejšo, bolj pustolovsko možnost predstavlja paluba, nekoliko več udobja ponujajo sedeži letalskega tipa, različne kabine, opremljene s tušem, wc-jem in priključkom za elektriko, pa so tiste, ki ponujajo največ zadovoljstva. Seveda sva bili z Marto enotnega mnenja, da bova potovali na palubi.
Opazila sem, da je na ladji dovoljeno imeti celo hišne ljubljenčke, ki pa se med potovanjem nahajajo na posebej za njih pripravljenem delu ladje. Morda bom pa naslednje leto končno lahko s seboj na počitnice vzela tudi svojega Rexa?
V pričakovanju nepozabnih počitnic
Naslednje jutro mi je po glavi rojilo le eno: grški večeri norih zabav in dnevi sproščujočega ležanja na plaži ob prebiranju dobre knjige, daleč daleč stran od vsakodnevnih skrb. Počitniško vzdušje me je že na ladji čisto prevzelo.
Komaj čakam, da vidim svoj hotel z bazenom in plažo v njegovi neposredni bližini. Upam le, da bom imela kaj časa zase, ker je naš program tako pester. No, saj ne, da ne bi hotela spoznati otoka, ampak nekaj razvajanja bi se mi pa tudi močno prileglo …
Še enkrat sem si zato ogledala ponudbo Anima Tours, ki sem jo imela s seboj. Kaj nas torej v naslednjih dneh čaka:
- grški večer (super, spet se bom lahko naplesala),
- velika tura po otoku(upam, da bomo odkrili še kaj neodkritega),
- izlet z ladjico (sliši se romantično),
- nakupovanje v Corfu townu (moram obnoviti svoje spretnosti barantanja),
- izlet v aquapark (vodna pustolovščina bo prav gotovo prebudila otroka v meni).
Sliši se zanimivo. Ne smem zamuditi ničesar, sem se po krajšem premisleku trdno odločila. Med tem pa si je ladja neutrudno utirala pot proti jugu. Daljava je postajala vse bližja. Krf!